Prepoznate najpogostejše znake vnetja nožnice?

Glivično vnetje nožnice v večini primerov povzroča glivica Candida albicans. Glivična okužba nastane, ko se glivica začne prekomerno razmnoževati, obrambni mehanizem nožnice pa tega ni sposoben zaustaviti. Takrat se pojavijo znaki vnetja nožnice, ki nakazujejo, da je čas za zdravljenje.

Najpogostejši znaki vnetja nožnice

Znaki vnetja nožnice niso nevarni za zdravje, vendar pa izjemno neprijetni. Kar nekaj tipičnih znakov lahko nakazuje, da gre za glivično okužbo. Vendar pa se ti med ženskami razlikujejo, povsem možno je tudi, da so znaki drugačni pri vsaki ponovitvi vnetja. Najpogosteje vnetje nožnice nakazujejo znaki:

srbeč občutek intimnega predela,
rdeče, otečeno zunanje spolovilo,
gost, grudast izcedek bele barve,
bolečina med uriniranjem in spolnimi odnosi.

Zapletena oblika

Resnost bolezni je odvisna od intenzivnosti simptomov. Pri večini žensk se vnetje nožnice pojavi v nezapleteni obliki. Znaki so blažji in tudi kmalu izginejo. Povsem možno je, da se okužba ne bo več ponovila. Pri ženskah z oslabljenim imunskim sistemom, sladkornih bolnicah in nosečnicah pa najpogosteje pride do zapletene oblike okužbe. Simptomi se pojavijo v resnejši obliki in pogosto zahtevajo zdravljenje pod zdravniškim nadzorom.

Znake je potrebno odpraviti

Ne glede na resnost bolezni in intenzivnost znakov okužbe, je potrebno poskrbeti, da te čim prej odpravimo. V nekaterih primerih je dovolj že skrb za prehrano in ustrezno higieno, ki bosta onemogočili, da bi se glivice v nožnici lahko razmnoževale. Pri blažjih oblikah vnetja je možno zdravljenje z zdravili brez recepta. Gre za antimikotična zdravila s protiglivičnim učinkom, ki zavirajo razmnoževanje glivic in bodo zato učinkovito izboljšala stanje že v nekaj dneh. Če po predpisanem času znaki vnetja nožnice ne izginejo, pa je potreben obisk zdravnika. Zdravila je potrebno uporabljati, vse dokler znaki ne izginejo in se okužba popolnoma pozdravi.

Poleg glivičnega vnetja je možno tudi bakterijsko vnetje nožnice. Znaki se razlikujejo kakor tudi zdravljenje. Če jih sami ne prepoznate, se posvetujte z zdravnikom, ki bo lažje določil pravilno zdravljenje.