Študentsko delo predstavlja občasno in začasno delo, ki ga opravljajo študentje in dijaki. Gre za eno izmed fleksibilnih oblik dela pri nas, ki je namenjena posebej za mlade, ki se izobražujejo, torej za dijake in študente. Mladim je na ta način omogočeno, da se vključijo na trg dela, si pridobijo delovne izkušnje, navežejo nova poslovna poznanstva in pri tem tudi nekaj zaslužijo za preživljanje v času šolanja. Leta 2014 je država sprejela tudi nekatere spremembe in dopolnitve zakona, ki ureja to področje, s tem pa je poskrbela za spremembe pri vključevanju študentskega dela v sisteme socialnih zavarovanj ter spremembe pri določanju minimalne urne postavke.
Kdo lahko opravlja študentsko delo?
Študentsko delo lahko opravljajo:
- Mladi, s statusom dijaka v RS, ki so stari 15 let ali več,
- Mladi, ki imajo status študenta v RS,
- Mladi, ki imajo status udeleženca v izobraževanju odraslih, ki so mlajši od 16 let,
- Mladi, državljani RS, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini,
- Mladi, ki bodo zaključili srednjo šolo in bodo v začetku novega šolskega leta pridobili status študenta,
- Študentje iz tujih univerz, ki so pri nas na mednarodni izmenjavi,
- Osnovnošolci, ki so zaključili osnovno šolo, imajo 15 let in bodo s septembrom pridobili status dijaka,
- Osebe, ki imajo status dijaka ali študenta, dokler ne diplomirajo oziroma se redno zaposlijo.
Novost je tudi v tem, da zaslužek, pridobljen preko študentskega dela, ni več omejen. Zgornji cenzus je bil torej omejen, hkrati pa to pomeni, da višji zaslužek pomeni plačilo višje dohodnine. Podlaga za študentsko delo je napotnica, katero je treba dvigniti oziroma naročiti še preden dijak ali študent prične s študentskim delom. Delo brez napotnice velja za delo na črno in je kazensko preganjano. Obstaja navadna in stalna napotnica. Navadna je namenjena za delo za krajše obdobje, stalna napotnica pa velja za daljše časovno obdobje, a ne več kakor za eno leto. Novost je tudi minimalna bruto urno postavka, ki znaša 4,5 evra. To pomeni, da dijak ali študent prejme minimalno urno postavko, ki znaša 3,8 evra neto. Študentsko delo je vključeno tudi v socialna zavarovanja (v pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Za delodajalca in delavca to pomeni, da se plačajo polni prispevki. Po drugi strani pa dijakom ali študentom pri opravljanju tega dela teče pokojninska doba, kar je gotovo razveseljiva novica. Pri študentskem delu se plača tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje. Od študentskega dela se plačuje tudi dohodnina, ki je davek na dohodek fizičnih oseb. Neto davčna osnova, ki je osnova za obdavčitev študentskega dela, je osnova, od katere so odštete vse olajšave (splošna, dodatna splošna in posebna osebna olajšava) ter normirani stroški (10 %). Študentsko delo je s spremembami torej končno postalo uradno priznan način za pridobivanje pomembnih delovnih izkušenj, s katerimi lahko študentje po končanem izobraževanju tudi konkurirajo na trgu dela. S tem je vsaj nekoliko popravljeno neravnovesje, ki ga je na trg vnašala velika masa novopečenih diplomirancev, ki niso imeli potrebnih delovnih izkušenj in so bili zaradi tega zelo težko zaposljivi.
Za ostale informacije o študentskem delu pa Več v članku!