Od svoje babice sem podedovala staro hiško na deželi. Hiška je res majhna, tako kot je bila majhna moja babica. V spodnjem nadstropju je skupni prostor – vse v enem: kuhinja, dnevna soba, jedilnica … v tem prostoru se je babica največ zadrževala.
Tudi ko smo prihajali na obiske, smo se vsi gnetili tukaj (razen poleti in ob toplih jesenski in pomladnih dnevih, takrat smo bili zunaj, pod staro huuško). In kar me je vedno očaralo, je bilo to, kako se je babica upirala burji, ki je pihala skozi špranje na oknih. Njena okna so bila stara in lesena brez nobene izolacije. A veste, kako izgledajo okna v pravljicah? No, točno taka so bila tudi njena okna. Zelene okvirje, ki so slabo tesnili, je babica zalagala z zvitimi starimi rjuhami in brisačami. Vsakič, ko smo ji ponudili, da bi ji kupili nova okna, je prijazno odklonila, češ, kaj bomo zanjo zapravljali denar, ko pa bo kmalu pod rušo. Zanemarljivo je dodati, da smo ti poslušali zadnjih 15 let. Ampak ja, to je bila moja babica …
In sedaj sem to hiško podedovala jaz, njena najstarejša vnukinja. Občutki so seveda grenko-sladki. Grenki zato, ker ne bom več obiskovala babice v njeni hiški, sladki zato, ker bom jaz lahko še naprej gostila sorodnike v hiški, ki jo bom spremenila v vikend, in bomo skupaj obujali spomine na babico. A uganete, kaj je bila prva investicija v moj novi vikend? Ja, prav imate, nova okna. Z zelenimi okvirji, samo taka, ki bolje tesnijo.
Okna v naših domovih prevzemajo večjo funkcijo, kakor bi jim jo na prvi pogled morda dodelili. Na...
Danes se vedno več ljudi pri menjavi starih oken odloča za PVC okna. PVC je med potrošniki...