Pred kratkim smo tudi v Sloveniji dobili analizo o bralni kulturi pri nas. Raziskava je pokazala, da Slovenci danes beremo nekoliko manj kot v preteklih letih, da več berejo višje izobraženi posamezniki in da se v knjižnicah najpogosteje izposoja lahkotna, tako imenovana plažna, literatura. Kaj in koliko smo v Sloveniji torej pripravljeni odšteti za knjigo?
Več kupujemo na Amazonu
Čeprav je povečini ljudem tiskana knjiga še vedno bližje, pa podatki kažejo, da Slovenci vse več kupujemo e-knjige na Amazonu. Slednji naj bi v prihodnjih letih tudi povsem zagospodaril nad knjižnim trgom, nad čimer so zaskrbljene tudi slovenske založbe in knjigarne. Zna se namreč pripetiti, da bo Amazon, zaradi svojega tržnega monopola, določal, kaj se bo tiskalo oz. kaj se bo bralo. To pa posledično pomeni manj slovenskih izdaj knjig, saj slovenski jezik v svetovnem merilu predstavlja neznaten delež in je zato tržno nezanimiv – vsaj za giganta kot je Amazon.
Najbolj brana literatura
Podatki kažejo, da največ posegamo po bolj lahkotni literaturi, na vrhu seznama pa so tudi knjige z recepti, ki jih v zadnjem času pri nas kar mrgoli. Ljudje dokaj pogosto zahajajo v knjižnice, vse redkeje pa ljudje knjige tudi dejansko kupujejo. To pomeni, da je v primerjavi s preteklostjo vse manj domačih knjižnic. Tisti pa, ki knjige vendarle kupujejo, to pogosto storijo preko spleta ali pa zavijejo v antikvariat, kjer je mogoče povsem zadovoljivo ohranjene knjige kupiti po nekoliko dostopnejših cenah. Ljudje se namreč pogosto pritožujejo, da so knjige predrage, njihov nakup pa za družinski proračun sodi med luksus.